|
Kadar so dviganja
obsežna je včasih celo težje izgubiti višino kot pa jo pridobiti,
zato mora vsak izkušen pilot tudi obvladati manevre hitrega
spuščanja. Poleg obvladanja aktivnega letenja in ekstremnih situacij
je to pogoj za varno in uspešno letenje. V grobem bi jih lahko
razdelili v tri skupine: manevri za hitro spuščanje, akrobatsko
letenje in manevri oz. situacije do katerih pride zaradi napake
pilota. Manevri za hitro spuščanje se uporabljajo tudi za beg pred
nevihtami, še vedno pa v takih primerih velja staro pravilo, da je
bolje biti na tleh in si želeti biti v zraku, kot pa biti v zraku in
si želeti, da bi bili na tleh.
|
1.
"Ušesa" (padanje 3-6 m/s)
Manever
naredimo tako, da potegnemo eno ali dve zunanji vrvici A
linije. Novejša padala imajo v veliki večini A linijo
ločeno, tako da je izvedba manevra preprostejša. Vrvice
povlečemo k sebi, krilo se simetrično zapre. S tem lahko
zapremo krilo do 1/3 površine. Priporočljivo je, da imamo
med izvedbo manevra krmilne vrvice še vedno v rokah, vendar
moramo biti pazljivi, da ob tem padala ne zaviramo. Ob
zaviranju z ušesi namreč lahko pride do zastoja (Stall) ali
pa do prevlečenega leta. V tem primeru krmilne vrvice raje
izpustimo, če ozračje ni preveč turbulentno. Za povečanje
hitrosti padanja, lahko uporabimo tudi pospeševalec, vendar
ušesa potegnem pred pritiskom na pospeševalec. Smer letenja
kontroliramo z nagibom oz. prenosom teže v letalnem sedežu.
Je uporaben manever za beg izpod oblakov, saj padalo še
vedno leti naprej in tako bežimo izpod baze oblaka. Za izhod
iz manevra izpustimo vrvice A linije. Padalo se veliki
večini primerov, samo povrne v normalen let,
pomagamo mu lahko z doziranim potegom krmilnih vrvic, vendar
na vsaki strani posebej, tako da ne zmanjšujemo hitrosti
letenja padala. (na sliki "Pek") |
 |
|
2. B-stall (padanje
7-12 m/s)
Postopoma povlečemo B nosilne
trakove navzdol - pri nekaterih padalih je potrebna velika
sila. Kupola se klinasto zalomi in zaniha za pilota, nato pa
se umiri in pomakne nad pilota. Najprimerneje je s prsti
prijeti nad karabinčki nad B linijo. Med izvedbo manevra
imamo lahko krmilne vrvice kar v dlaneh. Horizontalne
hitrosti praktično ni več, močno pa se poveča vertikalna
hitrost. Za izhod iz manevra B nosilni trak počasi
popuščamo, zadnjih 10cm pa popustimo na hitro. Padalo ob
izhodu lahko zaniha malo naprej. Če nosilni trak popustimo
do konca prepočasi lahko pride do prevlečenega leta. Padala
ne smemo zavirati ali pa zavijati, če nismo povsem
prepričani, da je dobilo svojo horizontalno hitrost -
drugače lahko povzročimo negativni zavoj.
|
 |
|
3. Strma spirala
(padanje 8-20 m/s)
Dosežemo jo tako, da postopno zmanjšujemo premer zavoja oz.
kroženja.
Pri izvedbi moramo
paziti, da krilo postopno preide v nagib, šele nato začnemo
pospeševati vrtenje. Drugače lahko povzročimo negativni
zavoj. V manevru dobi pilot veliko centrifugalno hitrost
(lahko tudi 100 km/h), vizualna kontrola je zaradi vrtenja
oslabljena, na pilota delujejo visoke G sile (G pospešek).
Padalo se lahko
zavrti tako hitro, da se prednji rob padala obrne proti
tlom. Za izhod iz mabevra počasi popuščamo krmilno vrvico,
vendar s težo vztrajamo še nekaj časa v zavoju. Pri strmih
spiralah padalo potrebuje še nekaj časa za izhod (krog ali
dva). Če padalo ne gre iz spirale ga izvrtimo z počasnim
potegom nasprotne krmilne vrvice.
|
 |
|
4. Full stall - stabilen (padanje 10-15 m/s)
Manever
povzročimo z počasnim prekomernim zaviranjem (100% zavrto
padalo). Horizontalna hitrost se izniči, poveča se
vertikalna hitrost, kupola se pahljačasto zapre in omahne za
pilota. Zelo pomembno je, da v tem trenutku ne spustimo
krmilnih vrvic, saj bi se kupola na hitro napolnila z zrakom
in omahnila pred ali celo pod pilota - zelo velika nevarnost
padca v kupolo ali med vrvice). Počakati moramo, da se
kupola stabilizira in pride nad pilota. Manever rešujemo
tako, da počasi popuščamo krmilne vrvice. Kupola se napolni
z zrakom in zaniha naprej, prekomerno nihanje naprej
rešujemo z kratkim potegom krmilnih vrvic.
Poznamo
tudi dinamičen full stall, do njega pride tako, da ne zavrto
padalo na hitro zavremo prek 100%. Padalo se pahljačasto
zapre in omahne za pilota. Pilot zaradi vztrajnosti potuje
naprej. V naslednjem trenutku kupola zaniha pred pilota.
Sledi strmoglavljanje z nihanjem kupole naprej - nazaj.
|
 |
|
5. Frontalni stall (padanje 8-15 m/s)
Naredimo ga
tako, da povlečemo sprednje nosilne trakove navzdol, lahko
pa se tudi razvije pri nenadnem prehodu v območje padajočega
zraka ali pri poudarjenem nihanju, do katerega lahko pride
ko rešujemo stabilni stall. Normalno se frontalni stall
prekine po krajšem padanju brez posredovanja pilota ob
pogoju, da je obremenitev na površino (teža pilota)
ustrezna. Reševanje
pospešimo tako, da simetrično povlečemo krmilni vrvici
navzdol. V tem primeru je namreč zrak ujet v zadnjem delu
krila in ga s potegom potisnemo naprej. Nekatera
padala ob izhodu ostanejo v prevlečenem letu.
|

|
|
6.
Wingover
Manever naredimo z usklajenim izmeničnim zategovanjem leve
in desne komande in prenosom teže.
Nekoordinirani wing-overji lahko hitro privedejo do obsežnih
asimetričnih zapiranj kupole in so zato lahko zelo nevarni.
Posebej, če jih izvajamo nizko nad tlemi. Vedeti moramo, da
jadralna padala v veliki večini niso konstruirana za
akrobatsko letenje.
|
 |
|
7.
Stransko zapiranje krila
Do stranskih zapiranj pride
zaradi turbulence ali vertikalnih strižnih tokov na meji
termičnih stebrov. Oblike zapiranj so lahko različne: od
samo nekaj celic pa do cele polovice padala ali več. Glede
na obseg zapiranja je odvisna tudi reakcija padala. Lahko
leti nemoteno dalje ali pa pride do ostre spirale.
Najvažnejše je stabilizirati smer letenja. To dosežemo z
potegom nasprotne krmilne vrvice in prenosom teže. Paziti
moramo, da ne potegnemo preveč in ne pride do odtrganja
vzgona na tej strani. Padalo se največkrat takrat odpre, če
pa ostane vseeno zaprto, ga odpremo z "pumpanjem" oz.
vlečenjem krmilne vrvice na zaprti strani, medtem ko z
nasprotno obdržimo smer letenja. Stransko zapiranje lahko
simuliramo z potegom zunanjih vrvic na "A" liniji
(slika).
Zelo problematična so močna
zapiranja, ko se večji del krila zapre in se obesi ali
zatakne med vrvice. To situacijo imenujemo "kravata". Če
imamo ob nastanku kravate dovolj višine, lahko:
1. S potegom krmilne vrvice nezaprte strani in prenosom teže
zmanjšamo rotacijo
2. Poizkusimo povleči posamezne vrvice, v katere je
zataknjeno krilo
3. Večkrat močno potegnemo krmilno vrvico na zapleteni
strani
4. Naredimo večje enostransko zapiranje na zapleteni strani
s potegom A-linije
5. Predzadnja možnost je izvedba full stalla
6. Zadnja možnost pa je uporaba reševalnega padala
|
 |
|
8. Negativni zavoj
Brez napake pilota lahko pride do negativnega zavoja v
naslednjih primerih:
1. Kadar hočemo z že zavrto kupolo v dvigajočem se zraku
narediti zavoj brez popuščanja nasprotne krmilne vrvice.
2. Če potegnemo prehitro in premočno krmilno vrvico na eni
strani.
3. V
primeru če smo v zavoju (npr. v levem) in sunkvito preidemo
v drug zavoj (desni). Torej, če imamo eno komando zavrto
drugo pa ne in sunkovito zavremo drugo, to, ki je bila sedaj
zavrta pa spustimo do 0 %.
Pri negativnih zavojih pride kupola v hitro nekontrolirano
spiralno strmoglavljanje. Pri tem dobi ena stran kupole
zračni tok spredaj (normalno), druga pa od zadaj. V skrajnem
primeru se nosilni trakovi in vrvice prekrižajo. Izhod iz
negativnih zavojev je počasno popuščanje zavor vse do
zaustavitve vrtenja (lahko pa tudi povzročimo full stall in
tega aktivno rešujemo). Toda kljub zaustavitvi vrtenja
kupola lahko reagira nekontrolirano. Lahko pade vstran ali
pred pilota.
|
 |
|
9. Prevlečen let
Prevelik vpadni kot krila lahko povzroči odtrganje zračnega
toka in prekinitev vzgona. Krilo izgubi horizontalno hitrost
in poveča se mu vertikalna do 10m/s. Pritisk v krilu se
zmanjša in kupola postane rahlo nagubana. Do prevlečenega
leta pride pri zaviranju pod minimalno hitrostjo, po
ekstremnih manevrih, v turbulenci, pri počasnem letenju v
termiki, pri nepravilni izvedbi B-stalla, pri prevelikih
ušesih.
Običajno gre padalo, ko popustimo krmilne vrvice, iz
prevlečenega leta samo. Če pa ne, rešujemo prevlečen let
tako, da pohodimo pospeševalnik ali pa rahlo (5cm) potegnemo
A-linijo navzdol. |
 |
|
10. Rozeta
Rozeta je nekakšna vrsta
frontalnega stall-a. Naredimo jo tako da potegnemo k sebi
notranji dve vrvici A linije. Padalo se klinasto zalomi
naprej. Vrvice vlečemo dokler stabilizatorja ne prideta
skupaj. Padanje je dokaj stabilno, malenkost ga lahko
kontroliramo z nagibom v sedežu. Med izvedbo manevra imamo
lahko krmilne vrvice v roki, če s tem ne zaviramo padala.
Izhod iz manevra je zaradi pritiska zraka, ki je v krilu
dokaj preprost - spustimo vrvice A linije in padalo se samo
povrne v normalen let. Dobro je pri izhodu iz manevra padalu
dodati malo hitrosti. (na sliki je
Sebastjan
Kostadinovič - Seba)
|
 |
|
11.
Mc Twist
Padalo vodimo v strmo spiralo,
izravnamo in pri največji hitrosti prevlečemo eno stran
krila.Tako nastane Mc Twist. Pilot in padalo se večkrat
zavrtita okoli svoje osi.

|
 |
|
12. SAT (Negativna spirala)
Sat
spirala izvira iz leta 1999, odkril pa jo je povsem po
naključju Raul Rodriguez. Pilot pri tem manevru kroži
hrbtno, padalo normalno, os vrtenja pa je nekje vmes. Gre za
zelo lep manever, ki je sprva tudi vrhunskim pilotom deloval
nekoliko nerazumljivo.. Manever je povzročil pravo
revolucijo med akrobatskimi piloti. SAT se je bliskovito
razvil in ga danes poznamo v nekaj različicah (nesimetrična,
dinamična in tumblig), ki sodijo med najzahtevnejše manevre
z jadralnim padalom. Naredimo ga tako, da padalo vodimo v
spiralo in ko začutimo, da spirla prijemlje malček
pretiravamo z potegom krmilne vrice. Zunanja stran začne
prehitevati, čeprav notranja stran ni prevlečena. Padalo
preskoči za 180ْ , pilota sila nese naprej, le da sedaj
kroži hrbtno. Os kroženja je sedaj v vrvicah med pilotom in
kupolo. Med manevrom se držimo za nasprotne nosilne trakove,
da smo stabilnejši.
 |
 |
|
13.
Tumbling
Tumbling je en najzahtevnejših
manevrov, razvil pa se je iz SAT spirale. Padalo vodimo v
ostro spiralo, nato pa obrnemo smer (začetek lupinga),
vendar na vrhu popuščamo. Krilo se še naprej obrača, pilot
pa zaradi sile nadaljuje let, le da leti z hrbtom naprej. Os
kroženja leži med krilom in pilotom, tako je polmer kroženja
zelo majhen. Pilot napravi tudi tri zaporedne tumblinge -
vzvratne lupinge.
|
 |
|
14. Luping
Padalo vodimo v strmo
nesimetrično spiralo in ob koncu ko imamo dovolj hitrosti,
prenesemo težo na nasprotno stran in dodamo zmeren poteg
krmilne vrvice. Centrifugalna sila nas prilepi v sedež in
odnese nas preko krila.Padalo in pilot se morata zavrteti v
dveh oseh, kar ne velja za klasičen luping. Lahko bi mu
rekli bolj sodasti luping.
|
 |
|
15. Helikopter
To je figura, ki je videti
zelo nezahtevna, vendar ni tako. Krilo je popolnoma
formirano in se vrti okoli svoje osi. Pilot je pod krilom in
ves čas v osi kroženja. Če izpade iz te osi je helikopterja
konec, nastane negativni zavoj.
|
 |
Vsi
ti manevri so izjemno zahtevni, ta spletna stran ni namenjena učenju
le-teh. Dobro je, da manevre - sploh dokler se jih učimo - izvajamo
na primerni višini in nad vodo. Nekateri manevri so zaradi velikih
hitrosti strmoglavljanja na nizkih višinah smrtno nevarni.Slike
Salomon Acro Team-a so pridobljene z dovoljenjem.
Vir: http://www.qsl.net/s57sxs/prva.htm |