Pomoč na domu ni le pospravljanje in kuhanje

Življenje se včasih obrača v smeri, ki jih ne pričakujemo ali ne želimo. Zlasti s starostjo pridejo najrazličnejše težave, o katerih še pred nekaj leti nismo niti razmišljali, seveda pa nas lahko hude preizkušnje doletijo tudi prej. V primerih, ko nekdo sicer ima kje in s čim živeti, ne more pa zase iz različnih vzrokov skrbeti sam oziroma se negovati, nam pride prav tako imenovana pomoč na domu.

Pomoč na domu

Ta storitev pride v poštev, kadar neki človek nima nikogar, ki bi skrbel zanj, institucionalno varstvo (domovi za ostarele …) pa tudi niso tista prava možnost. Kdo sploh lahko dobi pomoč na domu? Gre za najrazličnejše primere, največkrat pa so do nje upravičeni starejši ljudje, ki zaradi starosti ali spremljajočih težav niso več sposobni skrbeti sami zase. Tudi invalidi so na seznamu tistih, ki lahko koristijo pomoč na domu, pa seveda ljudje s kroničnimi boleznimi in tudi otroci, kadar so ti hudo bolni ali pa imajo kakšno drugo težko motnjo.

Pomoč na domu obsega velik različnih opravkov, med katerimi so najbrž najpogostejša temeljna dnevna opravila, kot so pomoč pri oblačenju, hranjenje, osebna higiena, opravljanje osnovnih potreb, potem pa je tudi še gospodinjska pomoč, kamor spadajo prinašanje obrokov ali priprava obrokov hrane, čiščenje, postiljanje postelje, pomivanje posode … Ne le to, zelo pomemben del pomoči na domu je tudi pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, za katere je marsikdo z zgornjega seznama prikrajšan. Zelo pomembno je, da ostareli, oboleli ali kako drugače deprivilegirani dobijo oziroma ohranjajo stike z okoljem, s sosedi, sorodniki, prostovoljci … Zakaj? Zato, da lahko tudi od koga drugega dobi spodbudno besedo, zato, da vidi, da so tudi drugje kakšne težave ali bolezni, ne le pri njem. Socialni stiki so bolj pomembni za duševno stanje, kot bi si morda mislili.

Žal pa je tako, da je pomoč na domu še vedno nekaj, pred čimer si zatiskamo oči.

Both comments and pings are currently closed.