Spomladanski in jesenski čas določajo hitre spremembe vremenskih pogojev, ki zlahka vplivajo na zdravje posameznika. Poleg prehodnih prehladnih obolenj in drugih virusnih nevšečnosti, med pogoste težave sodi tudi vnetje mehurja – dodatne informacije o vnetem mehurju in načinih preventive pa v nadaljevanju.
Kaj sploh je vnetje mehurja?
Zlasti predstavnice ženskega spola (na žalost) to nadlogo še predobro poznajo. Vnetje mehurja je stanje, ki je povezano z bakterijsko okužbo (najpogosteje gre za bakterijo E. coli), ki se začne v mehurju, v resnejših primerih pa se okužba širi proti ledvicam, kjer lahko povzroči tudi nepopravljivo brazgotinjenje ledvic. Slednje pa v najhujših primerih vodi celo v odpoved ledvic in dializo. Bakterijska okužba se, zaradi anatomije ženskih izločal, pri ženskah pojavlja pogosteje kot pri moških.
Kako si lahko pomagam?
Pomembna je preventiva. Ta vključuje zadostne vnose tekočine, priporočeno je vsaj 2 litra tekočine (najbolje vode) na dan. Izogibajte se alkoholnim in sladkim pijačam, pa tudi kavi, ki večajo učinke dehidracije, hkrati pa pogosto dražijo sam mehur. Zlasti pri deklicah je pomembno spodbujati redno praznjenje mehurja, kar se kot problematično kaže zlasti pri deklicah, ki so bakterijsko okužbo izločal že imele. Slednje namreč svojo izkušnjo povezujejo z negativnimi učinki okužbe, ki med drugim vključujejo pekoče uriniranje, pogosto pa tudi bolečine v ledvenem predelu, lahko pa tudi vročino. Ključna je tudi redna higiena – zlasti po odvajanju blata je ključno vzpostavljanje dobre higiene, ki vključuje brisanje od nožnice proti zadnjični odprtini. Na ta način dodatno prispevate k zmanjšanju tveganja za prenos bakterij, ki z blatom pripotujejo iz prebavnega trakta (med takimi so tudi različni sevi E. coli). K preventivi veliko prispevajo tudi brusnice, ki naj bi pomagale preprečiti oprijem bakterij na steno mehurja. Sam mehanizem delovanja sicer še ni dobro raziskan.
Ko pride do okužbe, ki vključuje vročino in bolečine v ledvenem predelu, pa ne razmišljajte predolgo in obiščite zdravnika, ki vam bo predpisal antibiotično zdravljenje.