Alzheimerjeva bolezen je izjemno zahrbtna progresivna bolezen in hkrati najpogostejša oblika demence. Kdorkoli se je v svoji družini že srečal s to boleznijo oziroma njenimi simptomi vam bo znal povedati, da gre za izjemno neprijetno izkušnjo, ki si jo nikoli nebi želeli doživeti. Alzheimerjeva bolezen je v večini primerov povezan s starostjo, vendar v nobenem primeru ni del normalnega staranja. Glavni problem pri diagnosticiranju je prav postopno pojavljanje simptomov, ki včasih niti ne kažejo na razvoj bolezni. Pa vendar je prav njihovo hitro prepoznavanje ključ do uspešnega zdravljenja oz. zaviranja napredovanja. Pri tem v zadnjem času bistveno pomaga tudi posebna transkranialna pulzna stimulacija. Več o tej revolucionarni terapiji si lahko preberete na spletni strani www.nevrocenter.si. V današnjem članku pa vam predstavljamo nekaj najbolj zanimivih dejstev o tem modernem postopku za zmanjševanje simptomov Alzheimerjeve bolezni.

Napredna tehnologija in zdravljenje Alzheimerjeve bolezni

Kljub izjemnemu napredku sodobne medicine ostaja Alzheimerjeva bolezen še vedno neozdravljiva. Vendar pa danes s pomočjo sodobnih in naprednih tehnik že lahko učinkovito zmanjšamo, v nekaterih primerih pa celo ustavimo napredovanje razvoja simptomov te bolezni in bolnikom tako omogočimo normalno in dostojno življenje. Eden takih postopkov je tudi transkranialna pulzna stimulacija, ki s pomočjo akustičnih impulzov, ki nastanejo zunaj telesa in se nato prenesejo v specifične možganske regije, ki zahtevajo stimulacijo, spodbuja in ohranja duševne sposobnosti ljudi z Alzheimerjevo boleznijo.

Omenjena terapija je namenjena pacientom z blago do zmerno Alzheimerjevo boleznijo, zato je za uspešno terapijo nujno zgodnje diagnosticiranje. Z rednimi terapijami se pri tovrstnih bolnikih dokazano preprečuje napredovanje nevrodegenerativne bolezni, s tem pa jačanje obstoječih ali razvoj novih simptomov. Poleg tega pa svojci bolnikov poročajo o:

  • bistvenem izboljšanju kratkoročnega delovnega spomina,
  • izboljšanju obstoječega stanja depresije,
  • večji prostorski in osebnostni orientiranosti,
  • občasni uspešni vrnitvi bolnikov k vsakodnevnimi funkcionalnimi aktivnostmi, saj lahko ti ponovno skrbijo sami zase ali izvajajo različna gospodinjska opravila.